Nekateri psi bi lovili žogico, dokler se ne stemni. Težava ni žogica – težava je običajen način igre: šprint na vso moč, ostro zaviranje, obrat, šprint nazaj, dvajset ali tridesetkrat zapored. Veterinarji z univerze Cornell opozarjajo, da ima veliko psov dovolj vzdržljivosti in zagona, da bi tekli do onemoglosti, zato mora meje postaviti lastnik.
Od kod prihajajo poškodbe
- Eksplozivni starti in zaviranje z drsenjem. Pes, ki odvihra v trenutku, ko žogica zapusti tvojo roko, nato pa zavre in se zasuče, da jo zgrabi, kolena in ramena obremeni z zvijanjem.
- Lovljenje v zraku. Skok, zasuk in neroden pristanek so videti spektakularno, a hudo obremenijo hrbtenico, zapestja in kolenske vezi.
- Ponavljanje. Pri psih strgana križna vez le redko nastane v eni dramatični nesreči: vez postopoma slabi in na koncu popusti med povsem običajno igro. Odvečni kilogrami in velike pasme, kot so labradorci, rotvajlerji in boksarji, tveganje še povečajo.
Meči pametneje
- Zahtevaj čakanje. Pes naj sedi, dokler žogica ne pristane, nato ga spusti. Tek postane nadzorovan namesto divjega šprinta, ki se konča z nenadno ustavitvijo.
- Meči nizko ali jo zakotali. Žogica, ki poskakuje po travi, vabi k teku, ne k skoku. Izpusti visoke mete in lovljenje frizbija.
- Namesto da jo izstreliš, jo skrij. Vrzi žogico v visoko travo ali kup listja in pusti psu, da jo najde z nosom. Iskanje utrudi možgane in je nežno do telesa.
- Pazi na podlago. Trava in mehka zemlja dajeta tačkam oprijem; mokre ploščice, trd asfalt in led povzročijo drsenje.
Koliko je dovolj
Pet do deset metov, nato premor: malo vohanja, nekaj minut hoje, preprost trik – in nato nov krog, če je pes še vedno navdušen. Pred prvim metom se ogrejta s hitro hojo; v hladnem jesenskem vremenu se mrzle mišice laže natrgajo. Nehaj, ko si pes še želi več. Priročen znak utrujenosti po Cornellu: ko se jezik na konici razširi v obliko žlice, so mišice blizu meje.
Izberi varno žogico
Žogica mora biti dovolj velika, da ne more zdrsniti v zadnji del grla – majhna teniška žogica lahko velikega psa zaduši. Kosmati filc na teniških žogicah zadržuje pesek in drobce ter počasi obrablja zobe, zato je za psa, ki rad grize, boljša izbira gladka gumijasta žoga. Igrače za grizenje in igrače za prinašanje imej ločeno, palice pa izpusti: cepijo se in lahko poškodujejo gobček, če se pes med tekom spotakne.
Če pes po igri šepa, sedi z eno zadnjo nogo iztegnjeno vstran ali se izogiba obremenitvi noge, igre z žogico za nekaj časa opusti in obišči veterinarja. Tudi tu pomaga beleženje sprehodov v PawKit: videti je, koliko res napornih dni ima pes v tednu, in odgovor je pripravljen, ko vpraša veterinar.



