Skoraj vsak pes ima kdaj pokvarjen želodec – nov priboljšek, nekaj, kar je našel na sprehodu, stresen dan. Navadno hitro mine. Bistvo je ločiti nedolžne primere od tistih, ki ne morejo čakati.
Običajno zadostuje opazovanje doma
- Eno bruhanje ali eno redko blato, pes pa je sicer živahen, igriv in pije.
- Svežo vodo ponujaj pogosto in po malem – če naenkrat popije veliko, jo lahko takoj izbruha.
- Ne dajaj mu zdravil za ljudi proti driski ali slabosti: nekatera pri psih ne delujejo, nekatera pa škodijo. Preden zamenjaš hrano, vprašaj veterinarja.
Še danes pokliči veterinarja
- Bruhanje več kot dvakrat v enem dnevu ali driska, ki traja več kot en dan.
- Pes noče jesti ali je videti utrujen in brez volje.
- Vsako bruhanje ali driska pri mladičku, starejšem psu ali psu z zdravstvenimi težavami – ti hitro dehidrirajo.
Takoj k veterinarju
- Kri v izbruhani vsebini ali blatu ali črno, katranasto blato.
- Pes ne zadrži niti vode.
- Napihnjen, trd trebuh ali siljenje na bruhanje, ne da bi kaj prišlo ven – zlasti pri velikih psih z globokim prsnim košem. To je lahko zasuk želodca, resnično nujno stanje.
- Šibkost, kolaps ali blede dlesni ali sum, da je pes pogoltnil kaj strupenega ali igračo.
Znaki dehidracije
Suhe, lepljive dlesni, udrte oči in koža na zadnjem delu vratu, ki se počasi vrne, ko jo nežno privzdigneš. Če opaziš kar koli od tega, pokliči veterinarja.
Zapiši si
V PawKitu zabeleži vsako bruhanje in vsako redko blato skupaj s časom. Ko pokličeš veterinarja, bodo pri roki točni podatki: kdaj se je začelo, kako pogosto se je ponovilo ter ali je pes jedel in pil – enako jih vidijo tudi ostali v družini.
Ob dvomu raje pokliči veterinarja. Kratek klic je boljši od dolgega čakanja.



